Raziskava odkriti proračun 2019 :
Slovenija

Oglejte si to stran v:
Contents
Preglednost:
68
/100
(točkovanje na podlagi Indeksa proračunske odkritosti)
Sodelovanje javnosti:
11
/100
Nadzor nad proračunom:
82
/100

Proračunske odločitve vlad – katere davke naj uvedejo, katere storitve naj zagotavljajo in za koliko naj se zadolžijo – vplivajo na raven enakosti v družbi ter blaginjo njenih članov, tudi na to, ali bodo najbolj zapostavljeni med njimi resnično dobili priložnost za boljše življenje. Zato je nujno, da vlade javnost obveščajo in vključujejo v odločanje o teh ključnih vprašanjih, ki vplivajo na življenje slehernika.

Raziskava odkriti proračun (OBS) je edini neodvisni, primerjalni in na dejstvih utemeljeni raziskovalni instrument, ki s pomočjo mednarodno sprejetih meril ocenjuje javno dostopnost podatkov državnih oblasti o proračunskih zadevah, uradne možnosti za sodelovanje javnosti v državnih postopkih sprejemanja proračuna in vlogo ustanov, ki nadzirajo proračun, kot sta zakonodajna veja oblasti in revizijski organ, v teh postopkih.

Raziskava lokalni civilni družbi omogoča, da oceni, kako potekata poročanje in poraba javnih sredstev ter da se o tem posvetuje s svojo vlado. Pričujoča 7. izdaja Poročila OBS zajema 117 držav.

Preglednost

Ta del Poročila OBS meri javno dostopnost podatkov o tem, kako državne oblasti zbirajo in porabljajo javna sredstva. Ocenjuje spletno dostopnost, časovnice in celovitost osmih ključnih proračunskih dokumentov, in sicer s pomočjo 109 enakovrednih kazalcev, na podlagi katerih se vsaki državi pripiše od 0 do 100 točk. Če država na področju preglednosti dobi 61 ali več točk, to pomeni, da najbrž objavlja dovolj gradiva za tehtno javno razpravo o proračunu.

Slovenija je na področju preglednosti zbrala 68 točk (od 100).

Preglednost v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami

svetovno povprečje
45
povprečje OECD-ja
68
Italy
71
Germany
69
Slovenija
68
Croatia
68
Slovakia
60
Czech Republic
59
Hungary
45
0
nezadostno
61
zadostno
100

Slovenija se uvršča na 22. mesto med 117 državami.

0
100

Kako se je točkovanje Slovenije po merilu preglednosti spreminjalo skozi čas?

70
2010
74
2012
68
2015
69
2017
68
2019
0
nezadostno
61
zadostno
100

Javna dostopnost proračunskih dokumentov v Sloveniji

dostopno javnosti
objavljeno z zamudo, ni bilo objavljeno na spletu oziroma namenjeno le interni uporabi
ni bilo izdelano
Pomakni se
Dokument 2010 2012 2015 2017 2019
Preliminarni proračunski izkaz
Predlog proračuna
Sprejeti proračun
Državljanski proračun
Medletna poročila
Polletni pregled
Zaključni račun proračuna
Revizijsko poročilo

Kako celovita je vsebina ključnih proračunskih dokumentov, ki so v Sloveniji dostopne javnosti?

61-100 / 100
41-60 / 100
1-40 / 100
Pomakni se
Ključni proračunski dokument Namen in vsebina dokumenta Ocenjeno fiskalno leto Točkovanje vsebine dokumenta
Preliminarni proračunski izkaz V njem so navedeni grobi okviri fiskalnih ukrepov pred sprejemom predloga proračuna; podani so vladna napoved gospodarskih gibanj, pričakovani prihodki, izdatki in dolg. 2019 Objavljeno z zamudo
Predlog proračuna Izvršilna veja oblasti ga predloži v sprejem zakonodajni; v njem so podrobno navedeni viri prihodkov, porazdelitev med ministrstva, predlagane spremembe ukrepov in drugi podatki, pomembni za razumevanje fiskalnega položaja države. 2018 70
Sprejeti proračun Proračun, ki ga je sprejela zakonodajna veja oblasti. 2018 89
Državljanski proračun Preprostejša in manj strokovna različica vladnega proračunskega predloga ali sprejetega proračuna, katere namen je seznanitev javnosti s ključnimi podatki. 2018 42
Medletna poročila V njih so podatki o dejanskih prihodkih in izdatkih in o dolgu v različnih časovnih razmikih. Izdajajo se mesečno ali po četrtletjih. 2018 67
Polletni pregled Celovito poročilo o izvrševanju proračuna do sredine fiskalnega leta. Vključuje ponovni pregled ekonomskih predpostavk in dopolnjeno napoved izvrševanja proračuna. 2018 70
Zaključni račun proračuna Podaja izkaz računov države ob koncu fiskalnega leta, če je mogoče pa tudi oceno napredka pri doseganju ciljev proračunskih ukrepov. 2017 76
Revizijsko poročilo Ta dokument izda vrhovni revizijski organ, ki preuči verodostojnost in popolnost vladnih letnih obračunov. 2017 81

Slovenija je na področju preglednosti po raziskavi OBS 2019 zbrala 68 točk, kar je skoraj enako kot leta 2017.

Priporočila

Za izboljšanje proračunske preglednosti bi morala Slovenija sprejeti predvsem naslednje ukrepe:

Preliminarni proračunski izkaz bi morala pravočasno objaviti na spletu.
Da bi bil državljanski proračun bolj razumljiv, bi morala: zagotoviti makroekonomsko napoved, na kateri temelji proračun, in dodatne kontaktne podatke, s pomočjo katerih bi državljani dobili dodatne informacije; vzpostaviti mehanizme za ugotavljanje, kateri podatki zanimajo v državljanskem proračunu zanimajo javnost; prav tako bi morala objavljati državljanska poročila za ostale faze proračunskega postopka.

Sodelovanje javnosti

Za izboljšanje upravljavskih postopkov ni dovolj preglednost. Če hočemo doseči pozitivne učinke, ki jih omogoča večja proračunska preglednost, je bistveno čim boljše sodelovanje državljanov.

Raziskava OBS ocenjuje tudi uradne možnosti za resnično sodelovanje javnosti v različnih fazah proračunskega postopka. S pomočjo 18 enakovrednih kazalcev, ki temeljijo na Načelih za sodelovanje javnosti Globalne pobude za fiskalno preglednost , analizira prakso državnega izvršilnega aparata, zakonodajne veje oblasti in vrhovnega revizijskega organa ter vsaki državi pripiše od 0 do 100 točk.

Slovenija je na področju sodelovanja javnosti zbrala 11 točk (od 100).

Sodelovanje javnosti v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami

svetovno povprečje
14
povprečje OECD-ja
23
Croatia
22
Germany
15
Slovenija
11
Czech Republic
11
Italy
11
Slovakia
11
Hungary
4
0
nezadostno
61
zadostno
100

Za več informacij o dobrih praksah sodelovanja po svetu, prosimo, poglejte: http://guide.fiscaltransparency.net/case-study/

Možnosti za sodelovanje javnosti v proračunskem postopku

0
/100
Oblikovanje
(izvršilna veja oblasti)
22
/100
Sprejemanje
(zakonodajna veja oblasti)
0
/100
Izvrševanje
(izvršilna veja oblasti)
44
/100
Revidiranje
(vrhovni revizijski organ)

Malo: 0 - 40; Omejeno: 41 - 60; Primerno: 61 - 100

Priporočila

Za nadaljnje izboljšanje sodelovanja javnosti v proračunskem postopku bi moralo slovensko ministrstvo za finance sprejeti predvsem naslednje ukrepe:

Uvesti bi moralo poskusne mehanizme za vključitev javnosti v fazo oblikovanja proračuna in v nadzorovanje izvrševanja proračuna.
Dejavno bi se moralo posvetiti ranljivim in premalo zastopanim skupnostim, bodisi neposredno bodisi preko civilnodružbenih organizacij, ki jih zastopajo.

Slovenski parlament v okviru sprejemanja letnega proračuna organizira javne predstavitve, vendar pa bi moral poleg tega sprejeti predvsem naslednje ukrepe:

Vsem članom javnosti oziroma vsem civilnodružbenim organizacijam bi moral omogočiti, da v okviru parlamentarnih obravnav predloga proračuna izrazijo svoje mnenje pred sprejemom proračuna.
Članom javnosti oziroma civilnodružbenim organizacijam bi moral omogočiti, da izrazijo svoje mnenje v okviru parlamentarnih obravnav revizijskega poročila.

Računsko sodišče Republike Slovenije je vzpostavilo mehanizme, ki temu vrhovnemu revizijskemu organu omogočajo dopolnjevanje revizijskega programa. Za izboljšanje sodelovanja javnosti v proračunskem postopku bi moralo sprejeti predvsem naslednje ukrepe:

Vzpostaviti bi moralo uradni mehanizem za udeležbo javnosti v relevantnih revizijskih postopkih.

Nadzor nad proračunom

Poročilo OBS analizira tudi vlogo zakonodajne veje oblasti in vrhovnega revizijskega organa v proračunskem postopku in njuno vlogo pri nadzoru; na podlagi 18 enakovrednih kazalcev vsaki državi pripiše od 0 do 100 točk. Poleg tega raziskava zbira dodatne informacije o neodvisnih fiskalnih organih (glej okvir).

Zakonodajna veja oblasti in vrhovni revizijski organ skupaj zagotavljata ustrezen nadzor nad proračunskim postopkom, saj sta pri celovitem točkovanju nadzora dosegla 82 točk (od 100). Obseg nadzora posamezne ustanove je prikazan spodaj:

Zakonodajni nadzor

0
81
100
Primerno

Revizijski nadzor

0
83
100
Primerno

Šibki: 0 - 40; Omejeno: 41 - 60; Primerno: 61 - 100

Priporočila

Slovenski parlament zagotavlja ustrezen nadzor v fazi načrtovanja proračunskega cikla in ustrezen nadzor nad fazo izvrševanja. Za nadaljnje izboljšanje nadzora bi moral sprejeti predvsem naslednje ukrepe:

Zakonodajna veja oblasti bi morala opraviti razpravo o proračunskih ukrepih pred oblikovanjem predloga proračuna in sprejeti priporočila v zvezi s prihajajočim proračunom.

Računskemu sodišču Republike Slovenije priporočamo sprejem naslednjih ukrepov za povečanje neodvisnosti in izboljšanje revizijskega nadzora:

Zagotoviti je treba, da revizijske postopke preveri neodvisna agencija.

Uveljavljanje prakse ustanavljanja neodvisnih fiskalnih organov

V Sloveniji je neodvisni fiskalni organ Fiskalni svet. Njegovo neodvisnost zagotavlja zakon, poročati mora izvršilni veji oblasti. Objavlja lastne makroekonomske in fiskalne napovedi ter lastne ocene izdatkov nekaterih predlogov za nove ukrepe.

*Ti kazalci se v Raziskavi odkriti proračun*ne* točkujejo.

Metodologija

  • V poročilu OBS 2019 smo upoštevali zgolj dokumente, ki so bili objavljeni do 31. decembra 2018, oziroma dogodke, dejavnosti in okoliščine do tega datuma.
     
  • Raziskava je bila narejena na podlagi vprašalnika, ki ga je za vsako državo izpolnil neodvisni strokovnjak za proračun:

    Ajda Pistotnik
    Društvo EnaBanda
    Trg Prekomorskih brigad 1 - 1000 Ljubljana, Slovenija
    [email protected]

     
  • Za dodatno podkrepitev raziskave je osnutek vprašalnika za vsako državo preveril tudi anonimni neodvisni strokovnjak, v Sloveniji pa tudi predstavnik ministrstva za finance.

Druga leta