Slovenija
Open Budget Survey Results
Sodelovanje javnosti
11
Nadzor nad proračunom
82
Preglednost
68
Raziskava odkriti proračun 2019
Proračunske odločitve vlad – katere davke naj uvedejo, katere storitve naj zagotavljajo in za koliko naj se zadolžijo – vplivajo na raven enakosti v družbi ter blaginjo njenih članov, tudi na to, ali bodo najbolj zapostavljeni med njimi resnično dobili priložnost za boljše življenje. Zato je nujno, da vlade javnost obveščajo in vključujejo v odločanje o teh ključnih vprašanjih, ki vplivajo na življenje slehernika.
Raziskava odkriti proračun (OBS) je edini neodvisni, primerjalni in na dejstvih utemeljeni raziskovalni instrument, ki s pomočjo mednarodno sprejetih meril ocenjuje javno dostopnost podatkov državnih oblasti o proračunskih zadevah, uradne možnosti za sodelovanje javnosti v državnih postopkih sprejemanja proračuna in vlogo ustanov, ki nadzirajo proračun, kot sta zakonodajna veja oblasti in revizijski organ, v teh postopkih.
Raziskava lokalni civilni družbi omogoča, da oceni, kako potekata poročanje in poraba javnih sredstev ter da se o tem posvetuje s svojo vlado. Pričujoča 7. izdaja Poročila OBS zajema 117 držav.
Country Specific Assessments
Ta del Poročila OBS meri javno dostopnost podatkov o tem, kako državne oblasti zbirajo in porabljajo javna sredstva. Ocenjuje spletno dostopnost, časovnice in celovitost osmih ključnih proračunskih dokumentov, in sicer s pomočjo 109 enakovrednih kazalcev, na podlagi katerih se vsaki državi pripiše od 0 do 100 točk. Če država na področju preglednosti dobi 61 ali več točk, to pomeni, da najbrž objavlja dovolj gradiva za tehtno javno razpravo o proračunu.
Preglednost v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami
Kako se je točkovanje Slovenije po merilu preglednosti spreminjalo skozi čas?
Javna dostopnost proračunskih dokumentov v Sloveniji
Dokument | 2010 | 2012 | 2015 | 2017 | 2019 |
---|---|---|---|---|---|
Preliminarni proračunski izkaz | |||||
Predlog proračuna | |||||
Sprejeti proračun | |||||
Državljanski proračun | |||||
Medletna poročila | |||||
Polletni pregled | |||||
Zaključni račun proračuna | |||||
Revizijsko poročilo |
Kako celovita je vsebina ključnih proračunskih dokumentov, ki so v Sloveniji dostopne javnosti?
Ključni proračunski dokument | Namen in vsebina dokumenta | Ocenjeno fiskalno leto | Točkovanje vsebine dokumenta |
---|---|---|---|
Preliminarni proračunski izkaz | V njem so navedeni grobi okviri fiskalnih ukrepov pred sprejemom predloga proračuna; podani so vladna napoved gospodarskih gibanj, pričakovani prihodki, izdatki in dolg. | 2019 | Objavljeno z zamudo |
Predlog proračuna | Izvršilna veja oblasti ga predloži v sprejem zakonodajni; v njem so podrobno navedeni viri prihodkov, porazdelitev med ministrstva, predlagane spremembe ukrepov in drugi podatki, pomembni za razumevanje fiskalnega položaja države. | 2018 | 70 |
Sprejeti proračun | Proračun, ki ga je sprejela zakonodajna veja oblasti. | 2018 | 89 |
Državljanski proračun | Preprostejša in manj strokovna različica vladnega proračunskega predloga ali sprejetega proračuna, katere namen je seznanitev javnosti s ključnimi podatki. | 2018 | 42 |
Medletna poročila | V njih so podatki o dejanskih prihodkih in izdatkih in o dolgu v različnih časovnih razmikih. Izdajajo se mesečno ali po četrtletjih. | 2018 | 67 |
Polletni pregled | Celovito poročilo o izvrševanju proračuna do sredine fiskalnega leta. Vključuje ponovni pregled ekonomskih predpostavk in dopolnjeno napoved izvrševanja proračuna. | 2018 | 70 |
Zaključni račun proračuna | Podaja izkaz računov države ob koncu fiskalnega leta, če je mogoče pa tudi oceno napredka pri doseganju ciljev proračunskih ukrepov. | 2017 | 76 |
Revizijsko poročilo | Ta dokument izda vrhovni revizijski organ, ki preuči verodostojnost in popolnost vladnih letnih obračunov. | 2017 | 81 |
Slovenija je na področju preglednosti po raziskavi OBS 2019 zbrala 68 točk, kar je skoraj enako kot leta 2017.
Priporočila
Za izboljšanje proračunske preglednosti bi morala Slovenija sprejeti predvsem naslednje ukrepe:
Za izboljšanje upravljavskih postopkov ni dovolj preglednost. Če hočemo doseči pozitivne učinke, ki jih omogoča večja proračunska preglednost, je bistveno čim boljše sodelovanje državljanov.
Raziskava OBS ocenjuje tudi uradne možnosti za resnično sodelovanje javnosti v različnih fazah proračunskega postopka. S pomočjo 18 enakovrednih kazalcev, ki temeljijo na Načelih za sodelovanje javnosti Globalne pobude za fiskalno preglednost , analizira prakso državnega izvršilnega aparata, zakonodajne veje oblasti in vrhovnega revizijskega organa ter vsaki državi pripiše od 0 do 100 točk.
Slovenija je na področju sodelovanja javnosti zbrala 11 točk (od 100).
Sodelovanje javnosti v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami
Za več informacij o dobrih praksah sodelovanja po svetu, prosimo, poglejte: http://guide.fiscaltransparency.net/case-study/
Možnosti za sodelovanje javnosti v proračunskem postopku
(izvršilna veja oblasti)
(zakonodajna veja oblasti)
(izvršilna veja oblasti)
(vrhovni revizijski organ)
Priporočila
Za nadaljnje izboljšanje sodelovanja javnosti v proračunskem postopku bi moralo slovensko ministrstvo za finance sprejeti predvsem naslednje ukrepe:
Slovenski parlament v okviru sprejemanja letnega proračuna organizira javne predstavitve, vendar pa bi moral poleg tega sprejeti predvsem naslednje ukrepe:
Računsko sodišče Republike Slovenije je vzpostavilo mehanizme, ki temu vrhovnemu revizijskemu organu omogočajo dopolnjevanje revizijskega programa. Za izboljšanje sodelovanja javnosti v proračunskem postopku bi moralo sprejeti predvsem naslednje ukrepe:
Poročilo OBS analizira tudi vlogo zakonodajne veje oblasti in vrhovnega revizijskega organa v proračunskem postopku in njuno vlogo pri nadzoru; na podlagi 18 enakovrednih kazalcev vsaki državi pripiše od 0 do 100 točk. Poleg tega raziskava zbira dodatne informacije o neodvisnih fiskalnih organih (glej okvir).
Zakonodajna veja oblasti in vrhovni revizijski organ skupaj zagotavljata ustrezen nadzor nad proračunskim postopkom, saj sta pri celovitem točkovanju nadzora dosegla 82 točk (od 100). Obseg nadzora posamezne ustanove je prikazan spodaj:
Zakonodajni nadzor
Revizijski nadzor
Priporočila
Slovenski parlament zagotavlja ustrezen nadzor v fazi načrtovanja proračunskega cikla in ustrezen nadzor nad fazo izvrševanja. Za nadaljnje izboljšanje nadzora bi moral sprejeti predvsem naslednje ukrepe:
Računskemu sodišču Republike Slovenije priporočamo sprejem naslednjih ukrepov za povečanje neodvisnosti in izboljšanje revizijskega nadzora:
Uveljavljanje prakse ustanavljanja neodvisnih fiskalnih organov
V Sloveniji je neodvisni fiskalni organ Fiskalni svet. Njegovo neodvisnost zagotavlja zakon, poročati mora izvršilni veji oblasti. Objavlja lastne makroekonomske in fiskalne napovedi ter lastne ocene izdatkov nekaterih predlogov za nove ukrepe.
*Ti kazalci se v Raziskavi odkriti proračun*ne* točkujejo.
Methodology
- V poročilu OBS 2019 smo upoštevali zgolj dokumente, ki so bili objavljeni do 31. decembra 2018, oziroma dogodke, dejavnosti in okoliščine do tega datuma.
- Raziskava je bila narejena na podlagi vprašalnika, ki ga je za vsako državo izpolnil neodvisni strokovnjak za proračun:
Ajda Pistotnik
Društvo EnaBanda
Trg Prekomorskih brigad 1 - 1000 Ljubljana, Slovenija
[email protected]
- Za dodatno podkrepitev raziskave je osnutek vprašalnika za vsako državo preveril tudi anonimni neodvisni strokovnjak, v Sloveniji pa tudi predstavnik ministrstva za finance.